2008/09

S 1. decembrom se je zaključila plezalna sezona 2008/09. To je bilo zame prvo leto plezanja. Jeseni 2008 sem se vpisal v alpinistično šolo alpinističnega odseka pri PD Celje Matica. Čisto na začetku nisem točno vedel v kaj se podajam, a mi je občutek pravil, da se zame začenja čisto novo obdobje. In nisem se zmotil. Leto, ki je za mano je bilo zagotovo prelomno leto. Zaključek gimnazije, začetek študija. Ob vsem tem pa je leto najbolj zaznamovalo plezanje, saj sem v gorah in plezališčih prebil veliko časa.

Kovinarska smer v Mojstrovki

Na poti na Grossvenediger

Prav tako je za mano tudi prva sezona "višinca". Poleti vročina, štopanje domov, pred nekaj dnevi pa zaključek sezone tudi z ledom na oknih.

Prve  izkušnje sem nabiral v Kamniško-Savinjskih Alpah, Julijcih, Paklenici nekaj malega pa tudi v Karavankah in Graškem pogorju.

 Tamar

Paklenica

Domžalska- Paklenica

Najprej sem preplezal nekaj lažjih smeri in počasi začel pridobivati občutek za plezanje v gorah. Še veliko smeri bom moral preplezati, da bom lahko rekel, da sem končno dobil občutek za majave grife in orientacijo v smeri.

Moja prva klasična smer Orhideja v Mrzli gori, plezal z Meto Meh.

Pika na i  je bilo vsekakor plezanje v Ojstrici z Jernejem Gračnerjem in  v Šitah z Lukom Lindičem.
Letos sem kot tečajnik nabral 33 vzponov v skali snegu in ledu, predvsem pa sem v vsakem vzponu posebej neizmerno užival. Ob zaključku leta sem uspešno opravil tudi izpite za mlajšega pripravnika.

Tremarje, izpit za mlajšega pripravnika

Znanje in moč sem nabiral tudi v različnih plezališčih  po Sloveniji. Od Kotečnika, Kamnika vse do Primorske. Z na novo ustanovljenim Športno plezalnim odsekom  Planinskega društva Vransko smo pomagali urediti plezališče na Čreti, ki pa še čaka, da bo marljivi Bine navrtal  preostale proste skale.
Na pogled sem splezal nekaj 6c-jev, na rdečo piko pa sem splezal 7a. Izpolnil sem svoj cilj, ki je bil na začetku leta videti skorajda nemogoč.

Kotečnik- Trapez

Začetki plezanja na Čreti

Vsem, ki so si vzeli čas za plezanje z mano, z menoj delili izkušnje in so bili potrpežljivi z mano se lepo zahvaljujem, obenem pa si želim še veliko uživaških dni z vami v stenah!

Z Alenom po koncu dneva na Jezerskem

S Curijem po Direktni v Mrzli gori

Janc mali v Begunjščici s Sebatom

Centralni Ivovec moj prvi ledeni slap

Hvala vsem avtorjem slik.

Želja po navpičnih stenah, tišini, ki jo zmoti zgolj žvižg vetra, padec kamenja, petje ptice...

Popolna svoboda.

Spet stojim pod steno. Avtocesta raznovrstnih oprimkov. Petje klina se razleže po dolini. Lažje zadiham.

Razprt med danes in jutri. Stisk v prsih, injekcija poživila, ki me žene do mej.

Zbranost ohranim do vrha. Konec. Že?

Stisk roke in nasmeh na obrazuna na vrhu stene, v meni pa neopisljivo veselje.

Za nekaj trenutkov se prepustim čudovitim občutkom.

Nato pa zopet globoko v sebi zaslišim glasno željo po še...