ponedeljek, 28. december 2009

Korak

Občutek veselja nam pomeni vse. Božič!
Resnično veselje? Vsako leto huje je.
Svetleče in kičasto. Kako lepo.

Božični dan je po zaslugi Maje dobil lep konec. Kamni so skozi dan padali v vodo in se potapljali, a na koncu potok enostavno prestopiva.
V soboto se na poti v Wolfsberg ponovno čudiva, kako lahko v vasicah kot so Lavamind in St. Pauli tako lepo pričarajo božično vzdušje. Skromno in preprosto, a prepričljivo.
Dvorana v Wolfsbergu ni bila pretirano prazna. Za začetk nekaj lažjih smeri. Hitro me pobira. "Slovperji" v smeri ocenjeni s 6b/c mi niso naredili prevelikih težav. V previsnem 6c-ju me do vrha ne navije. Kot posledica nerodnega kobacanja pod zadnjim grifom obvisim v zraku. Spet. Kmalu zaključiva.
Naslednji dan nameravava v Graz. Prespiva v vasici Muta blizu Dravograda. Zjutraj se ob poležavanju in nabiranju moči za nov plezalni dan odločiva, da bova tudi ta dan prebila v Wolfsbergu.
Tokrat nama gre bolje. Maja je pridobila občutek za plastiko, jaz pa imam v rokah več moči kot prejšnji dan. Niti glavobol in zamašeni nos ne pokvarita vzdušja. Po nekaj smereh v previsu se lotim še poči.. Brez prevelikih naporov splezam do vrha a pri vpenjanju "topa" padem. Z obtolčenimi koleni se lotim še 6c smeri v plati, kjer prav tako pod "topom" padem. Moč in koncentracija popuščata.
Maja ima dovolj, jaz pa poizkusim še v previsni 6b+ a v previsu pod vrhom ponovno obvisim in si končno priznam, da imam dovolj. Mama pripravi super pico, ki jo eden bolj, eden manj lačna napadeva, na koncu pa vsa utrujena padeva v posteljo.
Slike sledijo.


Danes šele okoli dveh z Aljažem prispeva na Čreto. Ne preveč zagnana vsak na svojem drevesu narediva "štant" in začneva s čiščenjem še zadnjega dela Desne stene. Zaradi malo razčlemb v spodnjem delu bo tu  vrjetno manj smeri. Prijetno delovno temperaturo, ki jo je pričaralo sonce sva izkoristila in še pred mrakom končala vsak svoj spust. Malo prsti in kakšen velik kamen bo še potrebno očistiti, po večini pa izgleda kar vredu.


Jutri v Graz na plastiko. Sreda pod vprašanjem Mojstrovka. Spet se obetajo zanimivi dnevi.


Spet znova ugotovim kako lepo je zadihati čisti, hladen zrak in uzreti zahod sonca medtem, ko se večerne meglice že sprehajajo nad dolino. Predstava zadnjih sončnh žarkov je bila popolna.

Včasih pa nas do stika s popolnostjo loči le korak. Najti pravi čas, da ji slediš je umetnost. Včasih zamudiš delček sekunde in že si izpadel. Trening za takšen korak ne obstaja. Z veliko občutka za prave stvari in določeno mero samozavesti, pa nam takšnega koraka ne bi smelo biti težko ujeti.

četrtek, 24. december 2009

2008/09

S 1. decembrom se je zaključila plezalna sezona 2008/09. To je bilo zame prvo leto plezanja. Jeseni 2008 sem se vpisal v alpinistično šolo alpinističnega odseka pri PD Celje Matica. Čisto na začetku nisem točno vedel v kaj se podajam, a mi je občutek pravil, da se zame začenja čisto novo obdobje. In nisem se zmotil. Leto, ki je za mano je bilo zagotovo prelomno leto. Zaključek gimnazije, začetek študija. Ob vsem tem pa je leto najbolj zaznamovalo plezanje, saj sem v gorah in plezališčih prebil veliko časa.

Kovinarska smer v Mojstrovki



Na poti na Grossvenediger

Prav tako je za mano tudi prva sezona "višinca". Poleti vročina, štopanje domov, pred nekaj dnevi pa zaključek sezone tudi z ledom na oknih.

Prve  izkušnje sem nabiral v Kamniško-Savinjskih Alpah, Julijcih, Paklenici nekaj malega pa tudi v Karavankah in Graškem pogorju.

 Tamar

Paklenica
Domžalska- Paklenica


Najprej sem preplezal nekaj lažjih smeri in počasi začel pridobivati občutek za plezanje v gorah. Še veliko smeri bom moral preplezati, da bom lahko rekel, da sem končno dobil občutek za majave grife in orientacijo v smeri.
Moja prva klasična smer Orhideja v Mrzli gori, plezal z Meto Meh.

Pika na i  je bilo vsekakor plezanje v Ojstrici z Jernejem Gračnerjem in  v Šitah z Lukom Lindičem.
Letos sem kot tečajnik nabral 33 vzponov v skali snegu in ledu, predvsem pa sem v vsakem vzponu posebej neizmerno užival. Ob zaključku leta sem uspešno opravil tudi izpite za mlajšega pripravnika.
Tremarje, izpit za mlajšega pripravnika


Znanje in moč sem nabiral tudi v različnih plezališčih  po Sloveniji. Od Kotečnika, Kamnika vse do Primorske. Z na novo ustanovljenim Športno plezalnim odsekom  Planinskega društva Vransko smo pomagali urediti plezališče na Čreti, ki pa še čaka, da bo marljivi Bine navrtal  preostale proste skale.
Na pogled sem splezal nekaj 6c-jev, na rdečo piko pa sem splezal 7a. Izpolnil sem svoj cilj, ki je bil na začetku leta videti skorajda nemogoč.


Kotečnik- Trapez


Začetki plezanja na Čreti


Vsem, ki so si vzeli čas za plezanje z mano, z menoj delili izkušnje in so bili potrpežljivi z mano se lepo zahvaljujem, obenem pa si želim še veliko uživaških dni z vami v stenah!
Z Alenom po koncu dneva na Jezerskem


S Curijem po Direktni v Mrzli gori


Janc mali v Begunjščici s Sebatom



Centralni Ivovec moj prvi ledeni slap
Hvala vsem avtorjem slik.

Želja po navpičnih stenah, tišini, ki jo zmoti zgolj žvižg vetra, padec kamenja, petje ptice...
Popolna svoboda.

Spet stojim pod steno. Avtocesta raznovrstnih oprimkov. Petje klina se razleže po dolini. Lažje zadiham.
Razprt med danes in jutri. Stisk v prsih, injekcija poživila, ki me žene do mej.
Zbranost ohranim do vrha. Konec. Že?
Stisk roke in nasmeh na obrazuna na vrhu stene, v meni pa neopisljivo veselje.
Za nekaj trenutkov se prepustim čudovitim občutkom.
Nato pa zopet globoko v sebi zaslišim glasno željo po še...

Začetek

Povsod je potrebno nekje začeti. Tako tudi jaz začenjam s pisanjem mojega "bloga". Tukaj bom poizkusil čimboljše moja doživetja deliti z vami.
Danes ni bil ravno moj dan. Pričakovanja drugih so očitno prevelika. Seveda sem kriv jaz. Navideznega veselja in sreče v tem času ne manjka. Tako pač je v navadi in tako mora biti in če se zoperstaviš temu, na koncu vsi s prstom kažejo nate.

Toolanje v Znojilah odpadlo, Curi ni dobil avta.
Jutri bo bolše. Stran od bojev... Okrešelj! Upajmo vsaj na lepo vreme, kajti razmer za več kot rahlo nabiranje kondicije verjetno ne bo. Malo naprezanja in pozno popoldanskega počitka se bo zelo prileglo.




Da bomo lažje pričakali razmere pa prilagam sliko iz lanske sezone (slikal Marjan).