nedelja, 22. julij 2012

Mkdonija 2012 video

Super trip zgodaj spomladi.
Po plezanju v Rocklands sem ob dnevih počitka v Jobergu,
našel tudi nekaj časa za dokončanje kratkega videa iz Makedonije.

Kvaliteta ni najboljša, saj je bil sneman z navadnim žepnim fotičem.

Zgodba, ki stoji zadaj, pa je nepozabljiva!


ponedeljek, 16. julij 2012

Boven in Rocklands


Živeti. V tem norem svetu.  Ujeti tok in ne obstati v luži živega blata vsakodnevnega življenja, kjer ti sosedov ne manjka.  Zakaj je enostavno ne prestopimo. Lažje je živeti sam kot v zaprtem oblaku, ki ga veter nosi kakor mu narekujejo bogovi morja. Ljudje nas ne jemljejo resno, če jim povemo, da lahko premikamo gore. So kdaj poizkusili? Le ko zares odidemo stvari postanejo lažje. Živeti svoje misli. Brez zidov. Bližina nam včasih jemlje svobodo. Narekovani koraki  so težki, noge postanejo hitro utrujene. Sledijo poškodbe.  Po narekovanem teku se včasih zazrem v nebo. Ljubim nebo. Ptice. Lepote, ki jih človek skuša posnemati, narava ustvari brez posebnega truda. Mimogrede. V naravi je vse zasnovano v obliki dvojnosti, tudi mi. Noč se izmenjuje z dnevom, poletje z zimo, aktivnost s pasivnostjo, rast z odmiranjem. Zakoni narave, ki jim ni mogoče ubežati. Še več. Z njimi živimo, mi smo oni, oni so mi.  


Waterval Boven in Rocklands. Tako različna, a vsak po svoje čudovita. Plezanje preko 40m dolgih smeri  in plezanje balvanov.


Obdobje, ki sva ga prebila v Bovenu, se nama  bo v spomin zapisalo predvsem po prvem samostojnem stiku s pravo Južno Afriko.  Obiskala sva naravni park Kruger, kjer sva uživala ob bližnjih srečanjih z divjimi živali v dokaj naravnem okolju. Prilagajala sva se stilu plezanja, ki ga ponujajo dolge in previsne smeri in predvsem spoznala veliko plezalcev iz JAR-a. Po dobrem tednu dni sva se odpravila nazaj proti Jobergu. Sledil je pester večer s finalom Eura, jutro pa je prišlo prehitro in že sva sedela na letalu za Cape Town.




  Preživljanje večerov.

Slap v Bovnu. 



Mucek.





Jezeči se slon








Na letališču v CT se nama pridruži še Miha in počasi se odpravimo proti deželi, posuti s kamenjem.  Prispemo ponoči, zato pa je jutro toliko bolj veličastno. Ogromne količine kamenja razsejane po pokrajini. Naselimo se v idilični hiški. Plezamo večino časa. Kolikor nam dopušča koža in telo. Po nekaj dneh Miha uspe preplezati balvane kot so  Gliding through the waves like dolphins 8A, Pinotage 7c+, meni uspe preplezati Roadside slab 7B in Shot it all out 7B Like a squirrel 7B, Sašo pa pleza balvane do 6C (Guiliotine, Down with words). Ko se začneš ogrevati v čudovitih balvanih in se nato spustiš v igro gibov začutiš balvaniranje. Prostor, kjer lahko vzljubiš plezanje balvanov. In življenje tukaj. Vse se odvija počasi. Nikomur se ne mudi. Nama pa se počasi začenja. V četrtek namreč letiva nazaj v Joberg, kjer nama ostane še slab mesec za plezanje na SV Jar-a.  Počasi bo minila sobota v tem vikendu dolgem 58 dni…





Še po en pad...


In smo se zbasali v golfiča.











Girl on our mind.


Ob večerih žar.




















Pokrajina na severni strani prelaza...


In na južni.

Pinotage