Švica(nje) drugič.

In tako je prišla ohladitev. In sneg.

V drugi polovici našega bivanja v Švici, so se temperature spustile pod ničlo in tako kot v Sloveniji, je tudi tu začelo snežiti. Pred spremembo vremena, smo se odpravili plezati v najbolj znano plezališče v okolici Kanderstega, imenovano Ueschinen. Do njega se v uri in petnajst minut povzpnemo peš, oz. s turnimi smučmi. Žal ob našem prvem obisku uporabnega ledu ni bilo. Vse smeri so imele v oceni predznak D, zraven pa je sodilo tudi nadležno čiščenje "hookov", saj jih je bilo večina zalitih z ledom. Po uvodnem ogrevanju v lažjih smereh sem bil blizu uspeha na pogled v smeri Tool Time D10+, v kateri sem padel po vpenjanju zadnjega kompleta. Nato sem jo uspel preplezati v drugem poizkusu. Sledilo je čiščenje sosednjih smeri, a nas je prehitel mrak in odpravili smo se v dolino.

V prihodnjih dneh je snežilo. Prvi dan je zapadlo preko pol metra snega. 

Zaradi obnovitve poškodbe hrbta, ki sem jo staknil na starega leta dan, sem se odločil za nekaj dni počitka. Ostali so se odpravili na smučišče, opravili so nekaj turnih smukov, in naredili gaz proti Ueschinen-u. Sam sem lahko v slapovih okoli mesta vsak dan opazoval moč mraza.

Test mojega hrbta sem opravil v manjšem plezališču za drytooling imenovanem Blausee. Večina luknjic v tem plezališču je umetnih, zato je plezanje na določenih delih smeri zelo nepregledno. Na pogled sem uspel preplezati najtežjo smer v plezališču, ki jo domačini ocenjujejo "okoli" D10.  

Zaradi tekme v Saas Fee-ju, sva z Nastjo iz Kanderstega odšla dan pred ostalimi. Zadnji dan sva preživela v Ueschinen, kjer sva pobrala komplete iz smeri, ki smo si jih očistili v prvih dneh, a je količina ledu onemogočala vzpone. Nekoliko več ledu je bilo v centralnem delu sektorja. Znova sva se srečala z Robertom Jasperjem, ki je tokrat ob sebi imel klienta. Po njegovem predlogu sem poizkusil v smeri Twin Tower. Zaradi hitre rasti je bil led zelo krhek in dokaj neuporaben. V drugem poizkusu sem odlomil svečo proti vrhu smeri, oz. kar je od nje ostalo. Prva izkušnja pravega mix plezanja. Upajmo, da bo v prihodnjih obiskih tega zares čudovitega plezališča več ledu.

Fantje so na dan najinega odhoda poizkusili preplezati dva slapa, ki sta od daleč izgledala super narejena, a sta bila od blizu še močno vodena. Crni se je skupaj z Markusom odpravil na planino Breitwangfluge, kjer sta zaradi gneče v smeri svoj cilj iz Mach 3 prestavila na redkeje plezano smer Cunami. Žal razmere tudi njima niso omogočila varnega vzpona.

Naslednja postaja je bila Saas Fee. Ker tako mene kot Nastjo vedno spremljajo zanimivi slučaji, sva zadnji dan plezanja v Ueschinen srečala Radeka. Odličen plezalec iz Brna je organizator tradicionalne tekme Brno Dry Tooling Cup, ki sva se jo udeležila v decembru. Tako smo se skupaj z njim in mlajšim plezalcem iz Češke odpeljala proti prizorišču tekme za svetovni pokal. 

Prvi pogled na fenomenalno areno, ki jo vsako leto znova pripravijo marljivi organizatorji, je bil nekoliko zastrašujoč. 9 nadstropij visoka in močno razgibana plezalna površina, omogoča postavitev smeri dolgih do 40m. 

V petek so prišle kvalifikacije, v katerih se je od nas najbolje odrezal Janez in tako po odličnem 3. mestu v Saas Grundu na mladinskem svetovnem prvenstvu, prvič prišel v polfinale pri članih.

Nastja je nastop zaključila na 22. mestu (27 tekmovalk), jaz pa sem po ponesrečenem plezanju končal na 48. mestu(76 tekmovalcev).  

V polfinalu je Janez plezal odlično, priplezal do višine, ki bi ga uvrščala proti deseterici, a je žal po oceni sodnikov v spodnjem delu "nabil" rdečo črto, kar je pomenilo tudi končno višini in skupno 20. mesto. Vsekakor čestitke Janezu za prikazano!

Na dan kvalifikacij se nama je v Saas Fee-ju pridružil še drugi del ekipe. V soboto smo skupaj držali pesti in navijali za Janeza, nato pa se po njegovem nastopu, iz bele Švice odpravili proti beli Sloveniji.

Kandersteg prvi dnevi

Nove ideje rodijo nove dneve.

In novi dnevi rodijo nove ideje.

Živeti brez idej je kot, da ne bi živel.

Po dolgem, napornem in praznično obarvanem decembru, je končno prišel 4. Januar.  Zjutraj smo se ekipa šestih plezalcev odpravili proti Švici, natančneje v  Kandesteg. Okolica tega malega alpskega mesteca ponuja odlične pogoje za plezanje krajših in daljših mix oz. dry smeri in zaledenelih slapov.  Okoli mesta je speljana proga za tek na smučeh, na obrobju pa obratuje tudi manjše smučišče. Mesto je popolnoma posvečeno turizmu, ljudje pa so nadpovprečno gostoljubni in prijazni.

V petek ,smo se preko Italije, v pozno popoldanski urah pripeljali v Kandersteg. Prenočili smo v hostlu nasproti Competition walla, kjer se je za vikend odvijalo tradicionalno srečanje lednih plezalcev. Sobota se je pričela z jutranjimi kvalifikacijami, preko katerih sta se Klemen Premrl in Nastja Davidova uvrstila v popoldanski polfinale. Po polfinalu smo poiskali nekoliko cenejši apartma, nato pa je sledilo nočno finale. V moški kategoriji je že drugo leto zapored zmagal Patrik Aufdemblaten, pri puncah pa je prepričljivo zmagala Barbara Zwerger.  Po koncu tekme je sledil žur v Gemmi lodgu.

Poleg tekme so bile organizirane tudi različne delavnice, zvečer pa sta s predavanje vzdušje popestrila Adam Ondra in Stefan Glowacz. 

Competition wall smo obiskali tudi v nedeljo in opravili trening v tekmovalnih smereh prejšnjega dne.

Teden smo začeli z dnevom počitka, ki so ga nekateri izkoristili za turni smuk, drugi pa s(m)o aktivno počivali. V dolino sta se vrnila Dejan in Nejc, ki sta opravila vzpon v Mach3, WI6 M9.  Kot sta povedala so razmere solidne, a se temperature dvigujejo in tako zmanjšujejo varnost plezanja.

Včeraj, smo se skupaj z legendo mix in dry plezanja Robertom Jasperjem, odpravili plezati v plezališče v okolico Basla imenovano Eptingen.  Iz Kanderstega približno 125km vožnje. Plezališče velja za enega večjih in boljših tovrstnih plezališč. Ponudi nam 25 smeri težavnosti med D6 in D14+, dolge tudi do 45m. Tukaj je Robert preplezal najtežjo smer, ki pred oceno nosi oznako m oz. d, Iron man d/m 14+.  Meni je za ogrevanje uspel vzpon na pogled v D9, ki ga je Nastja preplezala v drugem poizkusu.  Ostali so za ogrevanje preplezali nekaj smeri do D8. Matjaž in Crni sta poizkusila še smer z oceno M10-, a žal neuspešno. Medtem mi je Robert pokazal gibe v čudoviti prečki ocenjeni z M10+/11-, a je zmanjkalo nekoliko sreče za uspešen vzpon. Počasi se je iztek dan, in nam so pošle moči, zato smo se odpeljali do Markusa v Bern, ki nas je pogostil z večerjo, nato pa smo se odpravili nazaj v Kandersteg.

V prihodnjih dneh je napovedana ohladitev in sneg.