In tako je prišla ohladitev. In sneg.
Na dan kvalifikacij se nama je v Saas Fee-ju pridružil še drugi del ekipe. V soboto smo skupaj držali pesti in navijali za Janeza, nato pa se po njegovem nastopu, iz bele Švice odpravili proti beli Sloveniji.
V drugi polovici našega bivanja v Švici, so se temperature spustile pod ničlo in tako kot v Sloveniji, je tudi tu začelo snežiti. Pred spremembo vremena, smo se odpravili plezati v najbolj znano plezališče v okolici Kanderstega, imenovano Ueschinen. Do njega se v uri in petnajst minut povzpnemo peš, oz. s turnimi smučmi. Žal ob našem prvem obisku uporabnega ledu ni bilo. Vse smeri so imele v oceni predznak D, zraven pa je sodilo tudi nadležno čiščenje "hookov", saj jih je bilo večina zalitih z ledom. Po uvodnem ogrevanju v lažjih smereh sem bil blizu uspeha na pogled v smeri Tool Time D10+, v kateri sem padel po vpenjanju zadnjega kompleta. Nato sem jo uspel preplezati v drugem poizkusu. Sledilo je čiščenje sosednjih smeri, a nas je prehitel mrak in odpravili smo se v dolino.
V prihodnjih dneh je snežilo. Prvi dan je zapadlo preko pol metra snega.
Zaradi obnovitve poškodbe hrbta, ki sem jo staknil na starega leta dan, sem se odločil za nekaj dni počitka. Ostali so se odpravili na smučišče, opravili so nekaj turnih smukov, in naredili gaz proti Ueschinen-u. Sam sem lahko v slapovih okoli mesta vsak dan opazoval moč mraza.
Test mojega hrbta sem opravil v manjšem plezališču za drytooling imenovanem Blausee. Večina luknjic v tem plezališču je umetnih, zato je plezanje na določenih delih smeri zelo nepregledno. Na pogled sem uspel preplezati najtežjo smer v plezališču, ki jo domačini ocenjujejo "okoli" D10.
Zaradi tekme v Saas Fee-ju, sva z Nastjo iz Kanderstega odšla dan pred ostalimi. Zadnji dan sva preživela v Ueschinen, kjer sva pobrala komplete iz smeri, ki smo si jih očistili v prvih dneh, a je količina ledu onemogočala vzpone. Nekoliko več ledu je bilo v centralnem delu sektorja. Znova sva se srečala z Robertom Jasperjem, ki je tokrat ob sebi imel klienta. Po njegovem predlogu sem poizkusil v smeri Twin Tower. Zaradi hitre rasti je bil led zelo krhek in dokaj neuporaben. V drugem poizkusu sem odlomil svečo proti vrhu smeri, oz. kar je od nje ostalo. Prva izkušnja pravega mix plezanja. Upajmo, da bo v prihodnjih obiskih tega zares čudovitega plezališča več ledu.
Fantje so na dan najinega odhoda poizkusili preplezati dva slapa, ki sta od daleč izgledala super narejena, a sta bila od blizu še močno vodena. Crni se je skupaj z Markusom odpravil na planino Breitwangfluge, kjer sta zaradi gneče v smeri svoj cilj iz Mach 3 prestavila na redkeje plezano smer Cunami. Žal razmere tudi njima niso omogočila varnega vzpona.
Naslednja postaja je bila Saas Fee. Ker tako mene kot Nastjo vedno spremljajo zanimivi slučaji, sva zadnji dan plezanja v Ueschinen srečala Radeka. Odličen plezalec iz Brna je organizator tradicionalne tekme Brno Dry Tooling Cup, ki sva se jo udeležila v decembru. Tako smo se skupaj z njim in mlajšim plezalcem iz Češke odpeljala proti prizorišču tekme za svetovni pokal.
Prvi pogled na fenomenalno areno, ki jo vsako leto znova pripravijo marljivi organizatorji, je bil nekoliko zastrašujoč. 9 nadstropij visoka in močno razgibana plezalna površina, omogoča postavitev smeri dolgih do 40m.
V petek so prišle kvalifikacije, v katerih se je od nas najbolje odrezal Janez in tako po odličnem 3. mestu v Saas Grundu na mladinskem svetovnem prvenstvu, prvič prišel v polfinale pri članih.
Nastja je nastop zaključila na 22. mestu (27 tekmovalk), jaz pa sem po ponesrečenem plezanju končal na 48. mestu(76 tekmovalcev).
V polfinalu je Janez plezal odlično, priplezal do višine, ki bi ga uvrščala proti deseterici, a je žal po oceni sodnikov v spodnjem delu "nabil" rdečo črto, kar je pomenilo tudi končno višini in skupno 20. mesto. Vsekakor čestitke Janezu za prikazano!
Ni komentarjev:
Objavite komentar