četrtek, 22. julij 2010

Norčki


Prejšnji teden sva z Lukom odšla v Šite. Norčki so bili cilj. Lukov. Ko sva stopila iz avta nama je bilo jasno, da bo dan zelo vroč. Ko sva prišla iz gozda, sva bila v to tudi prepričana. Še dobro, da je stena orientirana na sever sva si rekla. Kmalu pa sva ugotovila da bo tudi v steni zelo vroče. Vstopiva po dveh raztežajih, ki sva ju že lani preplezala skupaj (smer JLA). Nato se norčki odcepijo v levo. Čudoviti raztežaji z odlično skalo si sledijo eden za drugim. Če 200m na tlemi nebi bilo mogočne strehe bi bila to zagotovo ena izmed bolj plezanih smeri pri nas. Po petih raztežajih uživaške plezarije prideva pod streho. Oba sva obnemela. Sam sem bil navdušen nad to gmoto skal nad mojo glavo. Luka se hitro loti smeri. Že po nekaj gibih je postalo očitno, da bo potrebno smer naštudirati. Po utrudljivem študiranju gibov se luka odloči še za en poizkus. Po nekaj metrih je uvidel,da je noga postavljena nekoliko preveč v desno. Padec. Ponovil je še vse gibe do vrha, pobral komplete in že sva zopet skupaj stala na varovališču. Sledili so še trije spusti do dna, vreme pa se je hitro slabšalo. Po 10 minutah sestopa se je ulilo. Ko so spustila še drevesa sva se odločila za brezupen tek proti avtu. Mokra kot miši se ustaviva pri koči. Oskrbnica naju z nasmehom pozdravi. "Malo pa sta mokra!". Dež pa še kar ni ponehal. Iz avta sva opazila moker lesk sten. Po premislek sva se odločila za odhod domov, Luka pa je sklenil, da se vrne že v prihodnjih dneh, da ne pozabi preveč gibov.
Vrnil se je v soboto z Davidom in uspešno preplezal smer.


V prihodnjih dneh je sledilo še frikanje po okoliških plezališčih, in tako sem dobil projekt za poletje oz. prihodnje dni. Raz tančic na Čreti z oceno med 7b in 7b+. Sam občutka za ocene te stopnje še nimam tako, da diskutiranje o oceni prepustil drugim.

V Čolnišču sem preplezal smer Magisterij z oceno 7b. Moje subjektivno mnenje je, da je smer nekoliko lažja a še vedno sem se pošteno namučil, da sem jo preplezal.

Začel sem tudi delati v Velenju, višinci seveda, tako, da bo plezanje tudi v naslednjem mesecu, z izjemami vikendov, skoncentrirano na okoliška plezališča. Težkih smeri je preveč za ta mesec.

petek, 9. julij 2010

Zadnji dnevi raja

Tvoj tek je živ in je lehak,
kot hod deklet s planin...

Tolmin je mimo. 1. del je tekel počasi, 2. del pa so aktivnosti, ki so si sledile druga za drugo, naredile zelo zanimiv. Kajak, rolanje, kolesarski izlet, orientacija in plezanje! Škoda le, da se plezanje ni odvijalo v naravni steni, saj so pogoji okoli Tolimna za takšne zadeve idealni.

Izkušnje iz pedagoškega procesa bi naj odnesel iz 1. dela. Predavanje vedno istih stvari... Najbrž.

Končno malo oddiha je prinesel Krk. Baška. Z Majo sva si za težko pričakovano morje izbrala krk. Morje, plezališča. V kampu sva srečala še "soferajnovca" Klemena z družino, in hitro smo se domenili za plezanje. Drugi dan sva plezala v plezališču Bunculuka. 10 smeri. Preplezala sva 4 smeri, nato pa naju je ujela tema. Smeri so krajše nekje do 12m. Skala je specifična, na določenih deli nekoliko drobljiva, ampak ni sile. Tretji dan smo odšli skupaj s Klemenom plezati v Porta Furtuno. Plezališče z okoli 40 smermi, pakleniško skalo in smermi dolgimi do 30m. Po dveh smereh je začelo deževati. Popoldanska nevihta. Konec plezanja. Naslednji dan burja in vožnja domov.
Bunculuka
Lažje smeri v plezališču Porta Furtuna.

Ostane mi še 10 dni. 19. začnemo delati v Velenju. Vikendi bodo v naslednjih tednih zelo dobrodošli!