Macedonia. Again.

Kot je za konec marca zadnjih nekaj let v navadi, smo se tudi to leto v nekoliko manjši zasedbi - ekipica plezalcev iz Slovenije, Bosne, Hrvaške in Francije - odpravili plezat balvane v makedonsko mesto Prilep. Ponovno privajanje na hrano, bogato z beljakovinami in maščobami, oster granit in čudovit ambient.

Letošnje bivanje v Prilepu smo posvetili predvsem odkrivanju novih sektorjev in plezanju novih linij.

Tako je počasi začel nastajati sektor nad jezerom, v bližini starega kamnoloma. Preplezali smo nove linije in sicer, Miha Šarap 7C+ in Malo sutra 7A, jaz Sale off 6A in Urh Mama sutra 7A+.  V okolici izrazitega bloka, kjer se nahajajo zgoraj omenjeni problemi, je bilo preplezanih tudi nekaj lažjih balvanov.

Očistili in "nagledali" smo še par super linij za prihodnjič.

Nad starim kamnolomom se nahaja sedlo, ki ima z vsake strani pripravljene odlične kamne za prihajajoče plezalce. Zagotovo je to področje, kjer se bo v obiskih, ki sledijo, preživelo kar nekaj časa.

Naslednje področje, kjer smo poleg zgoraj omenjenega starega kamnoloma, preživeli največ časa se imenuje Dabnica. Na koncu doline, ki je iz treh strani obdana s pobočji, se nahaja mala ciganska vasica. Sektor se je začel razvijati lansko jesen, ko je bil preplezan do sedaj najtežji balvan v Prilepu, Kula shaka boola. Pod problem z oceno 8B se je podpisal Killian Fishuber, ki je s svojo boljšo polovico Anno Stohr v Makedoniji preživel nekaj dni.

Tudi tu nam je uspelo preplezati nekaj novih problemov do 7A. Izpostaviti pa velja dve nekoliko težji novi liniji. The choice is yours, ostra linija, ki jo je preplezal Urh in jo ocenil 7B (desna varianta), oz. 7A+ (leva varianta). Nahaja se v bližini ostalih balvanov na desni strani začetka vasi.  Nekoliko bolj v osrčju vasi smo očistili velik blok pravokotnih oblik in na njem preplezali čudovito linijo, ki jo je Miha poimenoval Pornič in ocenil 7A+.

Pred festivalom nam je počitek na dva dni podaljšal dež.

V  petek se je festival tudi uradno začel s projekcijo filma Phillipa Ribiera, ki je v objektiv ujel dogajanje v preteklih dveh makedonskih "expedicijah". Ogledate si ga lahko na: http://vimeo.com/62146655

Sobota je bila namenjena plezanju v starih sektorjih, kjer mi je uspelo preplezati moj najtežji balvan Dilajlo 7B+. Preko Babe smo se odpravili do Predatorja, naprej v Dedo in Balvanijo. Na koncu dneva smo imeli pravi mali nočni treking čez vse sektorje do avtomobilov, ki smo jih zaradi blatne ceste, ki poteka preko polja, pustili parkirane ob glavni cesti. Po moji grobi oceni se je festivala udeležilo okoli 50 plezalcev.

Zaradi dežja, ki je sledil v nedeljo, smo vsi napakirali avte in se odpeljali proti 1106km oddaljeni Ljubljani.

Odkrivanje novih kamnov, novih linij, novih problemov, novih sektorjev, lahko v sebi skriva večji čar od plezanja samega. Včasih bi ob pogledu na novo super linijo od navdušenja kar zakričal. Pa ni pomembno ali jo oceni s 6a ali s 8c.

Pomemben je skriti moment lastne domišljije in navdiha, da skupek grifov sestaviš v celoto. V nov problem.

                                                         
                                                        Dobro jutro Makedonija!

Švica(nje) drugič.

In tako je prišla ohladitev. In sneg.

V drugi polovici našega bivanja v Švici, so se temperature spustile pod ničlo in tako kot v Sloveniji, je tudi tu začelo snežiti. Pred spremembo vremena, smo se odpravili plezati v najbolj znano plezališče v okolici Kanderstega, imenovano Ueschinen. Do njega se v uri in petnajst minut povzpnemo peš, oz. s turnimi smučmi. Žal ob našem prvem obisku uporabnega ledu ni bilo. Vse smeri so imele v oceni predznak D, zraven pa je sodilo tudi nadležno čiščenje "hookov", saj jih je bilo večina zalitih z ledom. Po uvodnem ogrevanju v lažjih smereh sem bil blizu uspeha na pogled v smeri Tool Time D10+, v kateri sem padel po vpenjanju zadnjega kompleta. Nato sem jo uspel preplezati v drugem poizkusu. Sledilo je čiščenje sosednjih smeri, a nas je prehitel mrak in odpravili smo se v dolino.

V prihodnjih dneh je snežilo. Prvi dan je zapadlo preko pol metra snega. 

Zaradi obnovitve poškodbe hrbta, ki sem jo staknil na starega leta dan, sem se odločil za nekaj dni počitka. Ostali so se odpravili na smučišče, opravili so nekaj turnih smukov, in naredili gaz proti Ueschinen-u. Sam sem lahko v slapovih okoli mesta vsak dan opazoval moč mraza.

Test mojega hrbta sem opravil v manjšem plezališču za drytooling imenovanem Blausee. Večina luknjic v tem plezališču je umetnih, zato je plezanje na določenih delih smeri zelo nepregledno. Na pogled sem uspel preplezati najtežjo smer v plezališču, ki jo domačini ocenjujejo "okoli" D10.  

Zaradi tekme v Saas Fee-ju, sva z Nastjo iz Kanderstega odšla dan pred ostalimi. Zadnji dan sva preživela v Ueschinen, kjer sva pobrala komplete iz smeri, ki smo si jih očistili v prvih dneh, a je količina ledu onemogočala vzpone. Nekoliko več ledu je bilo v centralnem delu sektorja. Znova sva se srečala z Robertom Jasperjem, ki je tokrat ob sebi imel klienta. Po njegovem predlogu sem poizkusil v smeri Twin Tower. Zaradi hitre rasti je bil led zelo krhek in dokaj neuporaben. V drugem poizkusu sem odlomil svečo proti vrhu smeri, oz. kar je od nje ostalo. Prva izkušnja pravega mix plezanja. Upajmo, da bo v prihodnjih obiskih tega zares čudovitega plezališča več ledu.

Fantje so na dan najinega odhoda poizkusili preplezati dva slapa, ki sta od daleč izgledala super narejena, a sta bila od blizu še močno vodena. Crni se je skupaj z Markusom odpravil na planino Breitwangfluge, kjer sta zaradi gneče v smeri svoj cilj iz Mach 3 prestavila na redkeje plezano smer Cunami. Žal razmere tudi njima niso omogočila varnega vzpona.

Naslednja postaja je bila Saas Fee. Ker tako mene kot Nastjo vedno spremljajo zanimivi slučaji, sva zadnji dan plezanja v Ueschinen srečala Radeka. Odličen plezalec iz Brna je organizator tradicionalne tekme Brno Dry Tooling Cup, ki sva se jo udeležila v decembru. Tako smo se skupaj z njim in mlajšim plezalcem iz Češke odpeljala proti prizorišču tekme za svetovni pokal. 

Prvi pogled na fenomenalno areno, ki jo vsako leto znova pripravijo marljivi organizatorji, je bil nekoliko zastrašujoč. 9 nadstropij visoka in močno razgibana plezalna površina, omogoča postavitev smeri dolgih do 40m. 

V petek so prišle kvalifikacije, v katerih se je od nas najbolje odrezal Janez in tako po odličnem 3. mestu v Saas Grundu na mladinskem svetovnem prvenstvu, prvič prišel v polfinale pri članih.

Nastja je nastop zaključila na 22. mestu (27 tekmovalk), jaz pa sem po ponesrečenem plezanju končal na 48. mestu(76 tekmovalcev).  

V polfinalu je Janez plezal odlično, priplezal do višine, ki bi ga uvrščala proti deseterici, a je žal po oceni sodnikov v spodnjem delu "nabil" rdečo črto, kar je pomenilo tudi končno višini in skupno 20. mesto. Vsekakor čestitke Janezu za prikazano!

Na dan kvalifikacij se nama je v Saas Fee-ju pridružil še drugi del ekipe. V soboto smo skupaj držali pesti in navijali za Janeza, nato pa se po njegovem nastopu, iz bele Švice odpravili proti beli Sloveniji.