23. 1. sva se z Majo odpravila v Napoleonico. Gneča na parkirišču je nakazala, da je v sektorjih pod cesto veliko ljudi, zato sva se odločila plezati ob cesti. Ker nisva imela vodnička sva se lotila smeri, ki so se nama zdele primerne. Na koncu se je izkazalo, da 5c le ni bila 5c temveč 6b+. Preplezala sva nekaj lažjih smeri in se kmalu odpravila domov, saj nama plezanje v mrzlem vetru ni več dišalo. Nekoliko občutka za skalo se je izgubilo, vendar sem bil kljub le nekaj smerem vesel, da sem končno spet prijel za naravni oprimek.
Počasi svetloba dobiva rdečkasto barvo.
8.2. ali dela prost dan v spomin našemu Prešernu, je ponudil priložnost za plezanje na primorskem. Čisto po naklučju smo se s Sašotom in Tino dobili v Kopru, nato pa smo se odpeljali naprej proti Limskemu kanalu. Lep sončen dan, z rahlim vetrom na trenutke, je pustil posledice. Prehlad, nič slapov do konca tedna. Sem pa zato vesel dejstva, da sem čez zimo pridobil na moči. Smer Microtac 7a+/b (7a+) mi ni naredila prevelikih težav. Seveda sem se potrudil po svojih najboljših močeh, a sem pričakoval težje delo. Sedaj je potrebno pridobiti še nekoliko kondicije, obnoviti blazinice in pripravljeni bomo na daljši dan, ki pomeni tudi več smeri.
Maja v zelo tečni smei 5a (5c/6a)
Sašo proti vrhu ene od zadnjih smeri.
Čeprav se bo zima počasi prelomila šele v drugo polovico, jaz že komaj čakam pomlad. Najprej še nekaj slapov in grap, nato pa se nam zopet obetajo pekoče blazinice.
