Joži Pavlič: april 2012

Dok Vardar grli polja zrelog zita

ponosna i gorda kao gorska ptica

pjesmom je svojom zemlja ta ocarala srca sva

i vino sa izvora njenih sad pijem ja.

Makedonija. Nekdaj bratje. In sestre. Ideje, ki so ostale neizživete.

Mi smo svojo idejo realizirali. Moj prvi »boulder trip«. Sašo, Roki, Zorko in jaz.

Bolj kot se je približeval odhod, manj nas je bilo. 13 dni ostrega granita, pleskavic, dobrega vremena in rakije se je izteklo prehitro. Po dolgi vožnji in kavici v Skopju, smo se pripeljali v kotlino kjer se nahaja mesto Prilep. Ob vselitvi v hišo smo spoznali še našega cimra za čas bivanja v Makedoniji, »norega rusa«, s katerim smo se odlično ujeli in skupaj preplezali veliko dobrih linij. Nove zgodbe. Stari alpinist in naš gostitelj Hristo, nam je razkazal mesto, in področja, kjer se nahaja ogromno kamenja. V veliko pomoč nam je bil tudi vodniček, ki ga je izdelala Katja. Dodajanje novih linij se bo verjetno nadaljevalo še kar nekaj časa. V uvodnih dneh smo se privajali na skalo, plezanje brez vrvi, hrano in pijačo. Preplezali smo veliko starih linij in dodali nekaj novih. Po slabem tednu se nam je pridružila še ostala ekipa iz Slovenije. Skupaj smo obiskali še sektorje, v katerih pred tem še nismo bili. Ker smo bili vezani na čas, smo v petek zvečer, na dan otvoritve Boulder festivala Prilep, odpeketali domov. Ščetke, krtače, škarje za obrezovanja drevja, žage in sekira so pripomočki, ki jih namesto pasu, kompletov in vrvi vzameš s sabo v Makedonijo. Kot kaže bo Prilep kmalu postal stalna in vse večja postojanka plezalcev, ki bodo pohajkovali po Balkanu.