Po povratku iz Paklenice, kjer smo bili na taboru s Fakulteto za šport je sledilo obdobje izpitov. Nekoliko plezarije manj. Zaradi padca pri spustu v Pakli sem pribižno 10 dni namenil počitku. Na taboru smo preplezali naslednje smeri: Centralni kamine, Pips, Bračno smer, Šaleško in za konec s prof. Leskovškom še Brid za mali čekič(A0). Škoda, ker se je končalo kot se je. Manjkal je vozel na koncu, par metrov odrezana vrv... Večer sem končal na urgenci, a se je vse srečno izteklo. Modrica na hrbtu. Najmanj, kar je bilo možno.
Po dobrem tednu počitka, smo se z Majo in Aljažem odpravili v Podljubelj pogledat balvane. Problemov kolikor hočeš.
Z Majo sva plezala še v Križevski vasi, ter večkrat prečko na Perovem. Učenje gibanja in pridobivanje kondicije?
Na čreti sem medtem preplezal 3 nove smeri, tako da mi sedaj ostaneta še 2. Pretiravanje z ocenami sem izkusil v smereh ocenjenih z 7b. Obe smeri bi ocenil z max. 7a, s čimer se strinja večina plezalcev, ki so ti dve smeri preplezali.
10. junija sva z Matejem iz Bistrice odšla proti Korošici. Preplezala sva Kamniško smer, najine ocene najtežjih raztežajev VII in VII-, in Levo smer v Dedcu, ki pa razen nekaj metrov, ni prveč navdušila. Po neljubem dogodku na koči sem odšel v dolino, Matej pa je prespal na Petkovih njivah in drugi dan preplezal še dve smeri.
Sledila sta dva izpita in težko pričakovan Majin zagovor diplome.
V teh dneh sem plezal prečko na Čreto. Sestavil sem dva bolderja( 6A+ in 6B/B+) in poskusil prečko katere smerska ocena bi bila okol 7b+.
Celo prečko sem preplezal v 3 delih. Projekt za poletje.
Sedaj je zamočilo vreme.
V petek se odpravljam na tabor v Tolmin in to za kar 9 dni. Najprej bom sodeloval kot usmerjevalec športnega plezanaj na delavnici plezanja, nato pa še kot redni študent.
Mislim, da mi ni treba preveč poudariti, da bi te dni raje preživel v gorah oz. plezališčih. Ko bi vsaj hitro minilo...
