sreda, 1. oktober 2014

Petzl Roctrip: The Begining

Tokrat se je vse začelo drugače. Ideja je bila jasna, misli pa so bile še vedno meglene. Po dolgih mesecih brez plezanja, zasut z delom sem o Roctripu razmišljal le nekje v polsnu. Tako daleč se je zdelo.

Vse se je začelo lansko pomlad, ko se nam je na priporočilo našega prijatelja Philippa Ribierea v Prilepu pridružil glavni vodja Petzl Roctrip-ov Erwan Le Lann. V iskanju novih destinacij, ki jih Roctrip obišče in s svojo prisotnostjo tudi približa širši javnosti, je Prilep očaral slehernega plezalca, ki se je odločil postati del poti po jugovzhodni Evropi.

To leto je Roctrip zasnovan nekoliko drugače. Karavana avtodomov, kemperjev in avtomobili skupaj potuje vse od Romunije, preko Bulgarije, Makedonije in Grčije vse do Turčije. Slovenski del ekipe so na prvi polovici poti predstavljali Gašper Pintar, Jakob Šparovec in Izidor Zupan, na drugi del poti pa sva se v družbi makedonskih plezalcev odpravila Miha Jarm in Joži Pavlič. Stalnica plezalskih potovanj po Balkanu pa seveda predstavljata tudi Klemen in Anja Bečan.


Začetek poti je bil tokrat drugačen tudi zaradi velikega pričakovanja. Po vseh obiskih, ki smo jih slovenski in tuji plezalci opravili v Prilep, je število balvanskih problemov strmo narastlo. Vedno strmimo po odkrivanju novih sektorjev, čiščenju mahu in sekanju vsega kar raste pod balvani. Prilep je tako v zadnjih letih pridno in vztrajno postajala vse večja pika na zemljevidu plezališč v Evropi. In kot se za tako čudovito plezalno področje spodobi, je tudi tukaj napočil čas, da vse balvane, dostope, informacije in še več formiramo v oblikovano celoto. Na kratko - vodič za plezanje. Po dolgih dnevih iskanja informacij, tekanju gor in dol po gričih, večerih ob računalniku in obilici administrativnega dela smo ob prihodu v Skopje v roke dobili to, v kar smo Miha Hribar, Joži Pavlič, Miha Jarm ter mnogi drugi plezalci in neplezalci, ki se jim ob tej priliki zahvaljujem za vso pomoč, vložili ogromno časa in energije.  PRILEP BOULDERIG GUIDE.
Navdušenje ter pohvale plezalcev in vseh, ki so v roke že dobili knjigo nam je vlilo nove motivacije in energije, da se maksimalno potrudimo za novo izdajo, ki bo ob konstantni količini novih balvanov potrebna v prihajajočem letu,dveh.
Več informacij o vodniku si lahko preberete tudi na spletni strani http://prilep-bouldering.com/ .


Po odhodu iz Skopja, so nas v Prilepu že čakali ostali Slovenski plezalci načelu z Miho Hribarjem. Zaradi slabega vremena v Bulgariji, se je karavana predčasno prestavila v Prilep. Sledilo je postavljanje kampa, kopanje WC-jev, pomoč pri komunikaciji z lokalnim prebivalstvom in razkazovanje področja. Lepo je bilo videti kako plezalci uživajo v plezanju in ambientu, ki ga Prilep ponuja. Že prvih dve dneh so se ponovile težke linije in logični tok je privedel do čiščenja novih. Zanimivo je opazovati ljudi z drugačnim pogledom, iz drugačnih okolij in z drugačnimi predstavami o problemih samih. Tako po 2,3 letih opaziš linijo, ki je tako čudovita kot linija zraven nje, ampak si jo šele danes pogledal iz pravega kota. »Vibe«, ki se je ustvaril na samem začetku se je nadaljeval vse do konca. Plezanje, čiščenje, raziskovanje in ponovno čiščenje in plezanje in tako naprej.

In ker smo bili tudi mi del tega »viba« smo se na dan, ki zaradi vremena ni obetal plezanja, odpravili na najmanj raziskovano področje, greben Treskavec-Markovi Kuli. Po celem grebenu poteka pešpot iz mesta pa vse do samostana na Treskavcu. Pred časom sem na tej poti opazil raven travnik, ki se nadaljuje v gozd. Iz njega so štrleli posamezni kamni. Po pogovoru z Goranom, ki je kot domačin to pot prehodil neštetokrat, smo vedeli, da smo na pravi poti. Prvi dan smo se na poti ustavljali pri vseh balvanih, ki so se nam zdeli potencialni za plezanje in na koncu pred temo preverili še majhen del gozdička ter se odločili, da naslednji dan preverimo še ostali del. Z Gašperjem sva se zjutraj odpravila nazaj v »magični gozdiček« in preiskala bližnjo okolico. Odkrila sva veliko koncentracijo balvanov s čudovitimi linijami in bila sva prepričana, da to ne bo zadnji dan tu, ki sva ga prebila ob plazenju med kamni in grmovjem. Za konec dneva sva posekala še vstop do prvih velikih kamnov in se z nasmeškom na obrazu odpravila proti kampu. S slikami in obljubami o velikih kamnih, sva navdušila še ostale plezalce in plan za zadnji dan v Prilepu je bil pripravljen. Nabrali smo vso potrebno orodje za zaganje, sekanje, ščetkanje, na tržnici kupili še dodatne blazinice in se odpravili »tja gor«. Tako smo odprli nov sektor in ga poimenovali Wild West. Prvo linijo je preplezal Jakob Šparovec in sicer Šalo na stran 6B+. Preplezanih je bilo še nekaj težjih linij in odprt nov zelo težek, morda najtežji, projekt tukaj. 










































Vse nove linije bodo vpisane v aplikacijo http://prilep.climbuddy.com/#home , ki bo služila kot update za nove linije do naslednje izdaje vodnika.

Naše druženje smo zaključili v nedeljo zvečer ob brezplačni večerji in igranju super banda iz Prilepa.
Na koncu bi se rad zahvalil vsem, ki ste pri projektu Prilep Bouldering Guide kakorkoli pripomogli in se boste ob prebranem verjetno spomnili čudovitih trenutkov, ki smo jih prebili skupaj.

Posebno zahvalo skupaj z Miho Jarmom namenjava Treking Športu, ki nama je omogočil pot od Prilepa do zaključka v Turčiji.




O pestrem dogajanju, ki se odvija v Meteori, pa poročava v naslednjih dneh!


ponedeljek, 22. april 2013

Macedonia. Again.


Kot je za konec marca zadnjih nekaj let v navadi, smo se tudi to leto v nekoliko manjši zasedbi - ekipica plezalcev iz Slovenije, Bosne, Hrvaške in Francije - odpravili plezat balvane v makedonsko mesto Prilep. Ponovno privajanje na hrano, bogato z beljakovinami in maščobami, oster granit in čudovit ambient.

Letošnje bivanje v Prilepu smo posvetili predvsem odkrivanju novih sektorjev in plezanju novih linij.

Tako je počasi začel nastajati sektor nad jezerom, v bližini starega kamnoloma. Preplezali smo nove linije in sicer, Miha Šarap 7C+ in Malo sutra 7A, jaz Sale off 6A in Urh Mama sutra 7A+.  V okolici izrazitega bloka, kjer se nahajajo zgoraj omenjeni problemi, je bilo preplezanih tudi nekaj lažjih balvanov.

Očistili in "nagledali" smo še par super linij za prihodnjič.


Nad starim kamnolomom se nahaja sedlo, ki ima z vsake strani pripravljene odlične kamne za prihajajoče plezalce. Zagotovo je to področje, kjer se bo v obiskih, ki sledijo, preživelo kar nekaj časa.

Naslednje področje, kjer smo poleg zgoraj omenjenega starega kamnoloma, preživeli največ časa se imenuje Dabnica. Na koncu doline, ki je iz treh strani obdana s pobočji, se nahaja mala ciganska vasica. Sektor se je začel razvijati lansko jesen, ko je bil preplezan do sedaj najtežji balvan v Prilepu, Kula shaka boola. Pod problem z oceno 8B se je podpisal Killian Fishuber, ki je s svojo boljšo polovico Anno Stohr v Makedoniji preživel nekaj dni.


Tudi tu nam je uspelo preplezati nekaj novih problemov do 7A. Izpostaviti pa velja dve nekoliko težji novi liniji. The choice is yours, ostra linija, ki jo je preplezal Urh in jo ocenil 7B (desna varianta), oz. 7A+ (leva varianta). Nahaja se v bližini ostalih balvanov na desni strani začetka vasi.  Nekoliko bolj v osrčju vasi smo očistili velik blok pravokotnih oblik in na njem preplezali čudovito linijo, ki jo je Miha poimenoval Pornič in ocenil 7A+.

Pred festivalom nam je počitek na dva dni podaljšal dež.

V  petek se je festival tudi uradno začel s projekcijo filma Phillipa Ribiera, ki je v objektiv ujel dogajanje v preteklih dveh makedonskih "expedicijah". Ogledate si ga lahko na: http://vimeo.com/62146655

Sobota je bila namenjena plezanju v starih sektorjih, kjer mi je uspelo preplezati moj najtežji balvan Dilajlo 7B+. Preko Babe smo se odpravili do Predatorja, naprej v Dedo in Balvanijo. Na koncu dneva smo imeli pravi mali nočni treking čez vse sektorje do avtomobilov, ki smo jih zaradi blatne ceste, ki poteka preko polja, pustili parkirane ob glavni cesti. Po moji grobi oceni se je festivala udeležilo okoli 50 plezalcev.

Zaradi dežja, ki je sledil v nedeljo, smo vsi napakirali avte in se odpeljali proti 1106km oddaljeni Ljubljani.


Odkrivanje novih kamnov, novih linij, novih problemov, novih sektorjev, lahko v sebi skriva večji čar od plezanja samega. Včasih bi ob pogledu na novo super linijo od navdušenja kar zakričal. Pa ni pomembno ali jo oceni s 6a ali s 8c.

Pomemben je skriti moment lastne domišljije in navdiha, da skupek grifov sestaviš v celoto. V nov problem.

                                                         
                                                        Dobro jutro Makedonija!