Tokrat se je vse začelo drugače. Ideja je bila jasna, misli
pa so bile še vedno meglene. Po dolgih mesecih brez plezanja, zasut z delom sem
o Roctripu razmišljal le nekje v polsnu. Tako daleč se je zdelo.
Vse se je začelo lansko pomlad, ko se nam je na priporočilo
našega prijatelja Philippa Ribierea v Prilepu pridružil glavni vodja Petzl
Roctrip-ov Erwan Le Lann. V iskanju novih destinacij, ki jih Roctrip obišče in
s svojo prisotnostjo tudi približa širši javnosti, je Prilep očaral slehernega
plezalca, ki se je odločil postati del poti po jugovzhodni Evropi.
To leto je Roctrip zasnovan nekoliko drugače. Karavana
avtodomov, kemperjev in avtomobili skupaj potuje vse od Romunije, preko
Bulgarije, Makedonije in Grčije vse do Turčije. Slovenski del ekipe so na prvi
polovici poti predstavljali Gašper Pintar, Jakob Šparovec in Izidor Zupan, na
drugi del poti pa sva se v družbi makedonskih plezalcev odpravila Miha Jarm in
Joži Pavlič. Stalnica plezalskih potovanj po Balkanu pa seveda predstavljata
tudi Klemen in Anja Bečan.
Začetek poti je bil tokrat drugačen tudi zaradi velikega
pričakovanja. Po vseh obiskih, ki smo jih slovenski in tuji plezalci opravili v
Prilep, je število balvanskih problemov strmo narastlo. Vedno strmimo po
odkrivanju novih sektorjev, čiščenju mahu in sekanju vsega kar raste pod
balvani. Prilep je tako v zadnjih letih pridno in vztrajno postajala vse večja
pika na zemljevidu plezališč v Evropi. In kot se za tako čudovito plezalno
področje spodobi, je tudi tukaj napočil čas, da vse balvane, dostope,
informacije in še več formiramo v oblikovano celoto. Na kratko - vodič za
plezanje. Po dolgih dnevih iskanja informacij, tekanju gor in dol po gričih,
večerih ob računalniku in obilici administrativnega dela smo ob prihodu v Skopje
v roke dobili to, v kar smo Miha Hribar, Joži Pavlič, Miha Jarm ter mnogi drugi
plezalci in neplezalci, ki se jim ob tej priliki zahvaljujem za vso pomoč, vložili
ogromno časa in energije. PRILEP
BOULDERIG GUIDE.
Navdušenje ter pohvale plezalcev in vseh, ki so v roke že
dobili knjigo nam je vlilo nove motivacije in energije, da se maksimalno
potrudimo za novo izdajo, ki bo ob konstantni količini novih balvanov potrebna
v prihajajočem letu,dveh.
Več informacij o vodniku si lahko preberete tudi na spletni
strani http://prilep-bouldering.com/
.
Po odhodu iz Skopja, so nas v Prilepu že čakali ostali
Slovenski plezalci načelu z Miho Hribarjem. Zaradi slabega vremena v Bulgariji,
se je karavana predčasno prestavila v Prilep. Sledilo je postavljanje kampa, kopanje
WC-jev, pomoč pri komunikaciji z lokalnim prebivalstvom in razkazovanje področja.
Lepo je bilo videti kako plezalci uživajo v plezanju in ambientu, ki ga Prilep
ponuja. Že prvih dve dneh so se ponovile težke linije in logični tok je privedel
do čiščenja novih. Zanimivo je opazovati ljudi z drugačnim pogledom, iz
drugačnih okolij in z drugačnimi predstavami o problemih samih. Tako po 2,3
letih opaziš linijo, ki je tako čudovita kot linija zraven nje, ampak si jo
šele danes pogledal iz pravega kota. »Vibe«, ki se je ustvaril na samem začetku
se je nadaljeval vse do konca. Plezanje, čiščenje, raziskovanje in ponovno
čiščenje in plezanje in tako naprej.
In ker smo bili tudi mi del tega »viba« smo se na dan, ki
zaradi vremena ni obetal plezanja, odpravili na najmanj raziskovano področje,
greben Treskavec-Markovi Kuli. Po celem grebenu poteka pešpot iz mesta pa vse
do samostana na Treskavcu. Pred časom sem na tej poti opazil raven travnik, ki
se nadaljuje v gozd. Iz njega so štrleli posamezni kamni. Po pogovoru z
Goranom, ki je kot domačin to pot prehodil neštetokrat, smo vedeli, da smo na
pravi poti. Prvi dan smo se na poti ustavljali pri vseh balvanih, ki so se nam
zdeli potencialni za plezanje in na koncu pred temo preverili še majhen del
gozdička ter se odločili, da naslednji dan preverimo še ostali del. Z Gašperjem
sva se zjutraj odpravila nazaj v »magični gozdiček« in preiskala bližnjo
okolico. Odkrila sva veliko koncentracijo balvanov s čudovitimi linijami in
bila sva prepričana, da to ne bo zadnji dan tu, ki sva ga prebila ob plazenju
med kamni in grmovjem. Za konec dneva sva posekala še vstop do prvih velikih
kamnov in se z nasmeškom na obrazu odpravila proti kampu. S slikami in
obljubami o velikih kamnih, sva navdušila še ostale plezalce in plan za zadnji
dan v Prilepu je bil pripravljen. Nabrali smo vso potrebno orodje za zaganje,
sekanje, ščetkanje, na tržnici kupili še dodatne blazinice in se odpravili »tja
gor«. Tako smo odprli nov sektor in ga poimenovali Wild West. Prvo linijo je
preplezal Jakob Šparovec in sicer Šalo na stran 6B+. Preplezanih je bilo še nekaj
težjih linij in odprt nov zelo težek, morda najtežji, projekt tukaj.
Vse nove
linije bodo vpisane v aplikacijo http://prilep.climbuddy.com/#home
, ki bo služila kot update za nove linije do naslednje izdaje vodnika.
Naše druženje smo zaključili v nedeljo zvečer ob brezplačni
večerji in igranju super banda iz Prilepa.
Na koncu bi se rad zahvalil vsem, ki ste pri projektu Prilep
Bouldering Guide kakorkoli pripomogli in se boste ob prebranem verjetno
spomnili čudovitih trenutkov, ki smo jih prebili skupaj.
Posebno zahvalo skupaj z Miho Jarmom namenjava Treking
Športu, ki nama je omogočil pot od Prilepa do zaključka v Turčiji.
O pestrem dogajanju, ki se odvija v Meteori, pa poročava v
naslednjih dneh!
Ni komentarjev:
Objavite komentar