Dry-tooling v Podljubelu

Sneg je pobelil vse moje poti,
spremenil hiše v mehke igrače drevesa oblekel v šale in kape,
sneži...

Vonj po zimi. Cepini, dereze. Kratki rokavi.
Nekoliko bo še treba počakati na zimo.

Zaradi dežja je bilo danes večino plezališč mokrih, zato sva se z Aljažem dogovorila za plezanje v njegovem dry-tooling vrtcu pod Ljubeljem. Narasla voda je tistim s krajšimi nogami (Maji) otežila dostop. Ko smo prišli pod steno je iz nje še pošteno curjalo. Kmalu sva ugotovila, da bodo za plezanje dovolj kratki rokavi, in že se je zaslišalo škripanje izpod derez in cepinov. Aljaž mi je najprej napeljal dve "lažji" smeri. Po nekaj gibih se je že pojavil pekoč občutek v trdih podlahteh. "Prifajtam" do vrha. Kasneje se je Aljaž lotil težjih, a za njega še vedno lahkih smeri.

Ob opazovanju izjemnega gibanja Aljaža, sem počasi tudi sam začel dobivati občutek za zatikanje in gibanje v previsih, vendar so mi kaj hitro pošle moči. Obesil sem se še v dveh, treh smereh, in za konec preplezal še smer, ki sva jo splezala že na začetku.

"Toolanje" mi počasi postaja všeč, a bo potrebno še kar nekaj treninga in preplezanih smeri, da bom osvojil tehniko, ki v tem načinu plezanja prinaša uspehe.

Foto: Maja