Makedonija

Dok Vardar grli polja zrelog zita

ponosna i gorda kao gorska ptica

pjesmom je svojom zemlja ta ocarala srca sva

i vino sa izvora njenih sad pijem ja.

Makedonija. Nekdaj bratje. In sestre. Ideje, ki so ostale neizživete.

Mi smo svojo idejo realizirali. Moj prvi »boulder trip«.  Sašo, Roki, Zorko in jaz. 

Bolj kot se je približeval odhod, manj  nas je bilo. 13 dni ostrega granita, pleskavic, dobrega vremena in rakije se je izteklo prehitro.  Po dolgi vožnji in kavici v Skopju, smo se pripeljali v kotlino kjer se nahaja mesto Prilep. Ob vselitvi v hišo smo spoznali še našega cimra za čas bivanja v Makedoniji, »norega rusa«, s katerim smo se odlično ujeli in skupaj preplezali veliko dobrih linij. Nove zgodbe. Stari alpinist in naš gostitelj Hristo, nam je razkazal mesto, in področja, kjer se nahaja ogromno kamenja. V veliko pomoč nam je bil tudi vodniček, ki ga je izdelala Katja. Dodajanje novih linij se bo verjetno nadaljevalo še kar nekaj časa.  V uvodnih dneh smo se privajali na skalo, plezanje brez vrvi, hrano in pijačo. Preplezali smo veliko starih linij in dodali nekaj novih. Po slabem tednu se nam je pridružila še ostala ekipa iz Slovenije. Skupaj smo obiskali še sektorje, v katerih pred tem še nismo bili. Ker smo bili vezani na čas, smo v petek zvečer,  na dan otvoritve Boulder festivala Prilep, odpeketali domov. Ščetke, krtače, škarje za obrezovanja drevja, žage in sekira so pripomočki, ki jih namesto pasu, kompletov in vrvi vzameš s sabo v Makedonijo.  Kot kaže bo Prilep kmalu postal stalna in vse večja postojanka plezalcev, ki bodo pohajkovali po Balkanu. 

 Glede na zasedbo, nam na poti ni bilo dolgčas.

 Končno Prilep!

 Za dobrodošlico, Welcom line 7A+

 Triopko 7B FA

 Balvani na Markovih Kulih.

 Binetu 7A FA Trinetu 6B FA

 Spoznavanje lokalnega prebivalstva. Takšnega in drugačnega :)

 Sašo je zbral pogum.

 Glavni lokalec. Hristo.

Rajko.

Gneča.

 Mooooočn.

Philippe

Zadnji dnevi raja.

Domov!

Zadnji dnevi raja

Mraz in sonce. Zimi je letos manjkala le še obleka. Po vikendih, ki sem jih preživel v Kranju na seminarju za inštruktorja športnega plezanja in dneh v kleti hale A, sta se končno našla še dva dneva, ki sem jih lahko izkoristil za plezanje slapov. Z Jakom se odpeljeva proti gorenjski. Plan Dolina belega potoka. Plezanje slapov, ki jih dnevno obišče več plezalcev nama ni preveč dišal, zato se odpeljeva še nekoliko naprej. Mimo Trbiža in Rablja prispeva v dolino Reklanico. Prvi pogled v dolino ne obeta nič kaj dobrega. A takoj ko se zapeljeva globlje v dolino več je ledu. Slapovi na desni in  levi strani. In tako kar na enkrat zagledava gmoto ledu na desni, sončni strani doline. WAU! Hitro prelistava Zimske vzpone. Slapu ne najdeva, tako kot tudi ostalih "100" slapov. Zaradi izpostavljenosti soncu se odločiva, da pod to gmoto ledu drugo jutro zgodaj pristopiva. V dolini pa kljub temu ne manjka strmih slapov, tako, da si po ogledu dveh pokončnih slapov na sončni strani doline, odločiva za plezanje na levi, senčni strani doline. Slap dolg približno 200m postreže z dvema 70m dolgima raztežajema ocene IV+. Poslikava še "najino odkritje" v večerni svetlobi in se odpeljeva domov. Ker mi radovednost ni dala miru, pokličem Aljaža in ga povprašam o tem slapu. Na presenečenje mi odgovori, da tega slapu ne pozna. Po poslanih slikah, se dogovoriva, da bova zjutraj najprej z Jakom vstopila v  slap, kasneje pa bosta v slap vstopila še Aljaž in soplezalec. Zjutraj se nekoliko kasneje kot sva planirala pripeljeva nazaj v dolino. Kmalu na dostopu pod slap z Jakom ugotoviva, da nama manjka ena čelada. Obrneva se in na parkirišču že srečava Tadeja in Aljaža. Ugotovimo, da imata s sabo odvečno čelado in skupaj se odpravimo pod slap. Zaradi južne izpostavljenosti je slap primerno plezati do 11 ure. Ker se je meni mudilo nazaj v lj služit kruh, in je ura prehitro tekla, s pogledi pospremiva plezalca do vrha, narediva nekaj fotografij in sestopiva do avta. Aljaž in Tadeja sta slap preplezala 15.02.2012 in podala oceno WI6. Še posebno nevaren je bil zadnji in hkrati najtežji raztežaj, saj je bil led odstopljen od skale in debel med 10 in 2 centimetroma. Zaenkrat še nismo dobili informacij ali gre za prvi vzpon ali je bil slap pred tem že preplezan.

Ledu v izobilju.

Brez dostopa.

 Ena izmed dolinic ledu.

 Strmi trakovi ledu. Žal pretoplo.

 Nekoliko že obupan Jaka :)

 WI  4+, 250m 

Dolina ponudi res dobre pogoje za tečaj lednega plezanja.

 Od blizu še bolj veličasten.

 Začetek drugega raztežaja.

 WI5+ 

"Hoja po jajcah." A.A.

Še bodo mrzle zime!

Super dan na Jezerskem

Z Jakom se počasi zbudiva, na hitro pojeva in že naju pred hišo čaka Alen. Manjka le še Primož in že se peljemo proti Kranju. Mrzlo jutro nas na Jezerskem pozdravi v rahlem mraku. Po 10 minutah hoje z Jakom zavijeva desno. Ko prispeva pod Snežnico prvi žarki že božajo pobočja Košute. Žreb določi, da prvi raztežaj dobim jaz. Trd led naklonine 80-90° dolg približno 40m. Od pikava še grapo in prispeva pod zadnji skok. Zadostna količina ledu in dobri "huki". Predhodnika sta raztežaj dobro očistila, zato sva po dveh urah in pol že na vrhu smeri. Sestopiva po vesinah na levi strani(gledano navzdol).

 Cesta nas pripelje pod snežišče.

 Kratek skok v grapi.

Malo mixa

Med sestopanje se odločiva, da je ostalo še nekaj energije in tako že hodiva pod slap Čedca. Med plezanjem sveče pred dnevi, smo opazili zaveso na levi strani. V spodnjem delu preplezava ledni skok in po snežišču(kloža)  prečiva levo pod zanimivo zaveso. Jaka pleza v prečko in med svečami. Voda za zaveso prihaja iz poči približno 30m pod vrhom stene. Jaka pred koncem ledu naredi sidrišče. Priplezam do njega, nato pa zaplezam proti vrhu stene. Po nekaj metrih tankega leda in snega pridemo do zajede, po kateri plezamo še približno 10-15m. Najtežji del je izstop iz zajede preko rahlega previsa v trd sneg. Po sneženem pobočju še 15m do roba stene. Skala je slaba, v zajede pa lahko varovanje uredimo z različnimi "frendi". Smeri nisva zasledila še nikjer, zato sva ji podala oceno WI3+/4, M4+.

 Primož in Alen v Čedci

 Zavesa

 Zanimivi prehodi

Izstop 

Skala je slaba, mestoma zelo krušljiva.

Plezala:  Joži Pavlič, Jaka Capuder
            -Snežnica WI5, M5 250m (3.ponovitev?)
            -(Čedna nečednica) WI 3-4, M4+ 130m (prv.?)
 

Čedca

4:45. Kaj se dogaja? Vstati bo treba. Pa saj še ni bilo budilke. Kljub trudu ,da bi zaspal za vsaj še pol ure, ostanem buden. Skuham si čaj, pripravim zajtrk. Jaka nekoliko zamuja, Matej pa je oddremal že drugo kitico v avtu. Dež, ki se je proti Kranju le še stopnjeval ni obetal nič dobrega. "Bomo pa šli na kšn pir", pravi Jaka. Na Jezerskem povsem druga slika. Na cesti 2centi snega in modro nebo. Zadeli smo še odcep in že hodimo proti slapu. Čedca. Mogočen slap, ki so se mu porušila tla pod nogami.

Žan iz velike družine Karničarjev mi je v pogovoru pred dnevi dejal, da je že kar nekaj ledu v tem slapu. Pobrskam po knjigi. VAU. To pa moramo it pogledat. Omenim še Aljažu, ki se že dan prej odpravi preverit kako stvari zares stojijo. Sporoči, da so razmere super in sveča stabilna. Ker je slap po podoru popolnoma drugačen se mu je spremenila tudi ocena. V spodnjem delu slapu, ki je nekoliko bolj položen, je bil led zelo trd. Tako kot Aljaž smo se strinjali z oceno okoli tretje stopnje težavnosti. V srednjem delu po položnem terenu, trdem snegu in ledu, pridemo pod izstopno svečo. Sveča po Aljaževi oceni dosega težavnosti zgornje pete stopnje. Jaka svečo pleza kot prvi, nato mu slediva še midva. Sestopimo po narobe strani in tako je lomastenje po ruševju neizogibno. Med sestopanjem opazimo še nekaj smeri, zaradi katerih se bomo že v kratkem vrnili nazaj.

Veliko ledu v spodnjem delu.

Sveča od spodaj.

Tudi Jaka se smeji ko ga je strah :)

Čedca WI 5+/2-3 100m
Plezali: Matej Mučič, Jaka Capuder, Joži Pavlič