Volilni paradoks

4. decembra 2011. 7.30. Zeleni čaj, časopis. Tema št. 1. oz. vprašanje, ki se podi po marsikateri glavi, in je prisotno v v debatah po ulicah, na televiziji, praktično povsod je volitve oz. koga voliti. Čas ko oglaševalskim agencijam posel cveti je mimo. Končno. Molk.Obrazi na plakatih, eni lepi, drug malo manj, so postali mora zaposleni v javnih, predvsem mestnih prevozih. Bitka, ki s(m)o jo spremljali, se je bila med ljudmi, ki naj bi našo državo skupaj vodili v prihodnosti. Danes bo te bitke konec in že se bodo začela sklepati navidezna prijateljstva, nastajati koalicija oz. opozicija. Tro oz. štiri peresna deteljica. Spet. In izbrali jo bomo oz. jo bodo prebivalci, državljani naše preljube dežele. Konec koncev je to tudi naša pravica in dolžnost. In, ko začnemo govoriti o pravicah in dolžnostih naletimo na paradoks, ki se je pojavil z nastankom države oz. republike. Lahko bi ga poimenovali "Volilni paradoks sodobne države, družbe". 

"Paradoks je navidez nasprotujoča si trditev ali presenetljiva situacija, ki nasprotuje intuiciji.

Paradoksi se pojavljajo v logiki, matematiki, fiziki, jezikoslovju in drugje." Wikipedija

Očitno z besedo "drugje" zajemamo tudi naš primer t.i. "volilnega paradoksa". 

Ustava Republike slovenije je bila sprejeta 23.12.1991. Je temeljni in najvišji državni akt. Vsebuje skupek pravnih norm, ki določajo temeljno ureditev države, zlasti politično ureditev, človekove pravice in temeljne svoboščine, načela za urejanje gospodarskih in socialnih razmerij... Demokratična ureditev po ustavi določa Slovenijo za državo vseh državljanov in državljank. tore oblast v Sloveniji pripada ljudstvu. A zgolj posredno. Zato govorimo o posredni demokarciji. Državljani prepustimo vodenje, upravljanje države svojemu predstavniku, ki ga izvolimo na neposrednih volitvah.  

Pravica oz. dolžnost vseh slovencev in slovenk je torej izbrati osebo, za katero smo prepiračni, da ima sposobnosti, vizijo za vodenje naše države. In paradoks nastopi, ko v roke dobimo volilni list, in na njem ne najdemo brata ali soseda, za katerega smo menenja, da je oseba z zgoraj naštetimi lastnostmi. Tako izgubimo v ustavi dodeljeno pravico, do izbire točno določene osebe, kateri bi bili pripravljeni zaupati vodenje države. Še vedno se lahko svobodno odločimo za kandidata na volilnem listku, torej obkrožimo nekoga iz v  naprej določene skupine. Izbirati moramo celo med kandidati, ki so že večkrat pokazali, da jim politika ne gre najbolj od rok. Hkrati z oddano glasovnico po ustavi posredno odgovarjamo za ravnanje naše izbrane osebe. Torej smo krivi v kolikor se odločimo oddati glasovnic, in smo krivi v kolikor je ne oddamo.

Ustavna pravica bi se sedaj verjetno lahko glasila: "Vsak državljan ima pravico oz. dolžnost, da v iz ozkega kroga ljudi izbere človeka, za katerega misli, da še ni imel možnosti pokazati svojih političnih "sposobnosti", oz. menimo da je najmanj nesposoben."

Tako smo dobili paradoks, ki ljudem, katerim kandidati na volilnih listkih ne ustrezajo, po ustavi hkrati zapoveduje in prepoveduje odhod na volišče.  

Torej smo krivi v kolikor se odločimo oddati glasovnic, in smo krivi v kolikor je ne oddamo.

Pravico in dolžnost je očino potegnilo na različna bregova. Morda ju je tja kdo potisnil.

Hočeš nočeš, po ustavi smo za stanje države krvi vsi.

Bodisi posredno, bodisi neposredno.